Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca
Kakšne so razlike med redno in izredno odpovedjo, ki jo poda delavec?

Delavec ima (tako kot delodajalec) možnost, da prekine še veljavno pogodbo o zaposlitvi. S tega naslova ima možnost, da poda redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

V naslednjem članku bomo preverili, kakšne so glavne razlike med obema vrstama prekinitve pogodbe in kakšne posledice prinašajo.

Sporazumna odpoved pogodbe o zaposlitvi Preden se posvetimo prekinitvi pogodbe o zaposlitvi naj omenimo, da imata delavec in delodajalec možnost, da pogodbo o zaposlitvi prekineta sporazumno. Sporazum mora biti sklenjen v pisni obliki, delodajalec pa mora delavca tudi opozoriti na posledice, ki jih sporazum prinaša. e-obrazec: Sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi

Sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi

Razlogi za odpoved

Pri redni odpovedi s strani delavca, delavec ne potrebuje razloga. Redno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko poda kadarkoli in brez da bi moral navesti razlog.

Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko delavec poda le ob hudih kršitvah s strani delodajalca. Te razloge opredeljuje 111. člen ZDR-1:

• če mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,
• če mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,
• če mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo,
• če mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,
• če delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost,
• če delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,
• če mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom ZDR-1,
• če delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. ZDR-1.

Postopek odpovedi Pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni posebnega postopka. Delavec mora podati pisno redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalcu. Naslednji dan po vročitvi odpovedi začne teči odpovedni rok. Ko se odpovedni rok izteče, je pogodba prekinjena. e-obrazec: Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca

Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora delavec na kršitve najprej opozoriti delodajalca, ter podati prijavo na inšpektorat za delo. Če delodajalec v treh delovnih dneh ne odpravi kršitev, lahko delavec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. e-obrazec: Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca Več o tem: Kakšen je postopek po katerem lahko delavec poda izredno odpoved?

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca

Odpovedni roki

V primeru redne odpovedi mora delavec spoštovati odpovedni rok, določen v pogodbi o zaposlitvi. Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi.

V primeru izredne odpovedi ni odpovednega roka. Delavec pa je upravičen tudi do odškodnine za izgubljeni odpovedni rok.

Kako je z odpravnino, nadomestilom za brezposelnost,...

V primeru redne odpovedi delavec ni upravičen ne do odpravnine, ne do nadomestila za brezposelnost s strani zavoda RS za zaposlovanje.

V primeru izredne odpovedi je delavec upravičen do odpravnine, nadomestila za brezposelnost s strani zavoda RS za zaposlovanje, ter tudi do odškodnine za izgubljeni odpovedni rok.

Prav tako je delodajalec še vedno dolžan poravnati delavcu vse terjatve, ki jih ima delavec do njega (neizplačane plače, regresi,...).

Glavne razlike med redno in izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani delavca

Povežite se z nami...

Koristne povezave v zvezi s člankom:

Pravni dokumenti:

• Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi po delavcu

• Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca
• Sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi
• Prijava delodajalca delovni inšpekciji (Inšpektoratu RS za delo) s strani delavca
• Zahteva delavca za prenehanje kršenja pravic iz delovnega razmerja

• Tožba delavca zoper delodajalca za izplačilo plače, regresa, malice in prevoza ter odpravnine
• Tožba delavca zoper delodajalca zaradi plačila neizplačane plače, potnih stroškov oziroma stroškov prehrane med delom
• Tožba delavca zoper delodajalca za plačilo regresa za letni dopust
• Predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova na sredstva na dolžnikovem računu

Brezplačni pravni članki in priročniki:

• Kaj morate nujno vedeti, preden se odločite za sporazumno prekinitev pogodbe o zaposlitvi.
• Kdaj in kako lahko delavec poda izredno odpoved?
• Kaj lahko stori delavec, ki ni dobil izplačane plače, regresa, stroškov za prevoz,...?
• Kakšni so odpovedni roki pri prekinitvi pogodbe o zaposlitvi?
• Kdaj in v kolikšnem znesku je delavec upravičen do odpravnine?
• e-Priročnik: Katere pravice mi pripadajo kot delavcu

Zakonodaja:

• Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)

• Pravni nasvet po e-Pošti