Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delavec ob redni odpovedi s strani delodajalca zaradi poslovnih razlogov ali nesposobnosti upravičen do odpravnine.
Prav tako je delavec upravičen do odpravnine, ob poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ob upokojitvi in v primeru izredne odpovedi s strani delavca zaradi razlogov naštetih v 111. členu ZDR-1.
Naslednji članek opisuje, kdaj je delavec upravičen do odpravnine, koliko odpravnina znaša, ter kdaj je do odpravnine upravičen tudi delavec zaposlen za določen čas.
Kdaj je delavec upravičen do odpravnine?
1. Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca:
Delavec je upravičen do odpravnine v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti.
Omeniti je potrebno tudi, da je delavec do odpravnine upravičen, če je pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto. V to obdobje spada tudi obdobje zaposlitve, pri delodajalčevih pravnih prednikih.
2. Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca:
Delavec je upravičen do odpravnine tudi v primeru, da sam poda izredno odpoved, zaradi razlogov za katere je kriv delodajalec.
Ti razlogi so navedeni v 111. členu ZDR-1:
- če mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,
- če mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,
- če mu je delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oz. mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačilo za delo,
- če mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,
- če delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost,
- če delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,
- če mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom tega zakona,
- če delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 45. členom tega zakona.
 e-obrazec: Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca
V tem primeru je delavec upravičen do iste odpravnine, kot pri redni odpovedi s strani delodajalca, poleg tega pa je upravičen tudi do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. |
|
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca |
3. Upokojitev delavca:
Do te odpravnine pa delavec nima pravice v primeru, da se po prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi upokojitve ponovno zaposli.
Če se delavec delno upokoji, ima pri delodajalcu, pri katerem mu je prenehala pogodba o zaposlitvi in je sklenil novo za krajši delovni čas, pravico do odpravnine v sorazmernem delu.
Delavec, ki je delal krajši delovni čas in je bil pri njemu zaposlen vsaj 5 let, ima v primeru upokojitve pravico do odpravnine sorazmerno delovnemu času, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. To ne velja v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 66. členom ZDR-1.
Delavec ni upravičen do te odpravnine, če ima pravico do odpravnine zaradi odpovedi delodajalca zaradi poslovnih razlogov oz. nesposobnosti in če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe. Če je znesek te odpravnine oz. znesek za dokup pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine, ki bi mu pripadla ob upokojitvi, je delavec upravičen do izplačila razlike.
4. Odpravnina ob izteku pogodbo o zaposlitvi pogodbo o zaposlitvi za določen čas:
Najprej je potrebno opozoriti, da prikinitev in iztek pogodbe o zaposlitvi pogodbo o zaposlitvi za določen čas nista ista pojma. V prvem primeru podjetje delavca "odpusti" v drugem pa se pogodba preprosto izteče.
Če je pogodbo prekinjena pred iztekom, delavcu pripada običajna odpravnina, kot mu pripade v primeru prekinitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
V primeru izteka pogodbe za določen čas, delavcu prav tako pripade odpravnina, vendar zanjo veljajo drugačni pogoji.
Prav tako je treba povdariti, da delavcu v takšnem primeru odpravnina ne pripada, če je bila pogodba sklenjena pred 12.4.2013. Pred tem datumom namreč še ni veljal prenovljeni zakon ZDR-1, ki je določil tovrstne odpravnine.
Prav tako ob izteku pogodbe delavcu ne pripada odpravnina če:
- gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
- gre za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu,
- gre za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.
Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, znaša odpravnina 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka.
PRIMER:
Osnova za odmero odpravnine znaša 1.000,00 EUR. Delavec je bil zaposlen za 6. mesecev.
Odpravnina znaša: 1/5 x 1.000,00 EUR = 200,00 EUR
Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini kot v prejšnjem primeru, povečane za sorazmerni del (1/12) odpravnine iz prejšnjega primera za vsak mesec dela.
Pri tem se upoštevajo le meseci nad enim letom dela.
Ker je v tem delu zakon nejasen, smo za razlago prosili pristojno ministrstvo. Obe mnenji ministrstva objavljamo spodaj:
PRIMER:
Osnova za odmero odpravnine znaša 1.000,00 EUR. Delavec je bil zaposlen za 18. mesecev.
Odpravnina znaša: (1/5 x 1.000,00 EUR = 200,00 EUR) + (1/12 x 200,00 EUR x 6 mesecev) = 200,00 EUR + 100,00 EUR = 300,00 EUR
Kako se izračuna višina odpravnine ob prekinitvi pogodbe o zaposlitvi?
Višina odpravnine ob prekinitvi pogodbe o zaposlitvi je odvisna od trajanja zaposlitve pri delodajalcu, ter od delavčeve povprečne mesečne bruto plače, ki jo je delavec prejemal oz., ki bi jo prejemal, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
Kot že omenjeno, je delavec upravičen do odpravnine, če je bil pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto. V ta čas se šteje tudi delo pri delodajalčevih pravnih predhodnikih.
Višina odpravnine:
- če je bil delavec zaposlen pri delodajalcu od 1 leta do 10 let: 1/5 povprečne mesečne bruto plače zadnjih 3 mesecev za vsako leto dela pri delodajalcu,
- če je bil delavec zaposlen pri delodajalcu od 10 let do 20 let: 1/4 povprečne mesečne bruto plače zadnjih 3 mesecev za vsako leto dela pri delodajalcu,
- če je bil delavec zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let: 1/3 povprečne mesečne bruto plače zadnjih 3 mesecev za vsako leto dela pri delodajalcu,
|
Odpravnina ne sme presegati desetkratnika osnove povprečne mesečne plače delavca, ki jo je oz. bi jo prejel v zadnjih 3 mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, razen če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.
e-obrazec: Sklep o določitvi odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi
Višina odpravnine ob upokojitvi ni odvisna od trajanja zaposlitve, ampak se določi v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece, oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. |
|
Sklep o določitvi odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi |
Odpravnina ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela s strani delodajalce je delavec upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
Tako je upravičen do odpravnine:
Kako je v primeru stečaja ali prisilne poravnave delodajalca?
Delavci, katerim je bila prekinjena pogodba o zaposlitvi zaradi stečaja oz. prisilne poravnave, so seveda upravičeni do odpravnine, saj gre tu za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov.
V postopku prisilne poravnave pa se delavec in delodajalec lahko pisno sporazumeta o načinu izplačila, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu, ki je v postopku prisilne poravnave.
Kaj če je kolektivna pogodba za delavca ugodnejša kot ZDR-1?
V tem primeru se za izračun in izplačilo odpravnine upošteva možnost, ki je za delavca ugodnejša, torej kolektivna pogodba.
Kaj če delodajalec odpravnine ne izplača?
Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
|
V primeru, da delodajalec delavcu ne izplača odpravnine, je priporočljivo najpraj delodajalca pisno opomniti. V primeru, da ne pride do dogovora, delavcu ostane, da delodajalca prijavi na Inšpektorat RS za delo, oz. vloži zoper delodajalca tožbo na delovnem sodišču.
e-obrazec: Opozorilo delavca delodajalcu zaradi neizplačila plače, stroškov prevoza, malice, odpravnine oz. regresa
e-obrazec: Opozorilo delavca delodajalcu, za izplačilo odpravnine ob izteku pogodbe za določen čas
e-obrazec: Tožba delavca zoper delodajalca za plačilo odpravnine |
|
Tožba delavca zoper delodajalca za plačilo odpravnine |
Odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Če delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti delavcu istočasno ponudi sklenitev nove ustrezne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in delavec zaposlitev zavrne, ni upravičen do odpravnine.
Če delavec sprejme ponudbo za neustrezno zaposlitev, ima pravico do sorazmernega dela odpravnine v višini, ki jo dogovori z delodajalcem.
e-obrazec: Dogovor o odpravnini
Če delavec zavrne ponudbo delodajalca za novo zaposlitev, ki je bodisi neustrezna bodisi za določen čas, mu odpravnina pripada. |
|
Dogovor o odpravnini |
Povežite se z nami...
Koristne povezave v zvezi s člankom:
Pravni dokumenti:
Brezplačni pravni članki in priročniki:
Zakonodaja:
