Starši imajo v prvih letih otrokovega odraščanja možnost koristiti delo s krajšim delovnim časom. Delodajalec delavcu te pravice ne more odreči.
V nadaljevanju bomo preverili, kakšni so pogoji za koriščenje krajšega delovnega časa zaradi starševstva in kako to pravico delavec uveljavi.
Kdo lahko koristi krajši delovni čas zaradi starševstva?
Pravico do dela s krajšim delovnim časom lahko uveljavlja eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti.
Prav tako lahko možnost s krajšim delovnim časom koristi eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
Šteje se, da eden od staršev neguje in varuje otroka, če ima starševsko skrb in otroka dejansko neguje in varuje. Če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo enemu od staršev, se šteje, da drugi od staršev ne neguje in varuje otroka.
Pravico do krajšega delovnega časa imate tudi, če negujete in varujete zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju. V tem primeru imate pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar ne dlje kot do 18. leta starosti otroka. V tem primeru uveljavljate pravico pri centru na podlagi mnenja zdravniške komisije.
Otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo, je otrok z motnjami v duševnem razvoju, slep in slaboviden otrok, gluh in naglušen otrok, otrok z odpovedjo funkcije vitalnih organov, gibalno oviran otrok, dolgotrajno hudo bolan otrok, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebuje skrbnejšo nego in varstvo, kar ugotavlja zdravniška komisija.
Pravica do krajšega delovnega časa vam ne pripada, če je otrok v rejništvi, oz. če je otrok zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu ali zdravstveni ustanovi, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je obdobje krajše od 30 dni v letu.
Kolikšna je delovna obveznost delavca?
Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva lahko hkrati koristita tudi oba starša, pri čemer skupna izraba pravice ne sme presegati 20 ur tedensko.
Po sklenitvi aneksa, delavec uveljavlja pravico do plačila prispevkov zaradi dela s krajšim delovnim časom od polnega (Vloga za uveljavitev pravice do plačila prispevkov zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva).
Plača v času dela s krajšim delovnim časom
Delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti. Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela, vendar ne manj od sorazmernega dela minimalne plače.
Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev in povračila potnih stroškov. Republika Slovenija plačuje prispevke po stopnjah, določenih z zakonom, ki določa stopnje prispevkov za socialno varnost.
Starši, ki opravljajo dejavnost
Pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva lahko koristijo tudi starši, ki si na podlagi svoje dejavnosti plačujejo prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko.
Odrekanje pravice delavcu
Pravica do krajšega delovnega časa zaradi starševstva je pravica starša, ki mu je delodajalec ne more odreči ali kako drugače omejevati.
V primeru kršitev ima delavec pravico podati prijavo na pristojno enoto Inšpekotrata RS za delo. Globa za delodajalca znaša od 3.000,00 do 5.000,00 EUR in od 300,00 do 600,00 EUR za odgovorno osebo delodajalca.
e-obrazec: Prijava delodajalca delovni inšpekciji (Inšpektoratu RS za delo) s strani delavca
Prav tako delavec v času krajšega delovnega časa ne sme opravljati nadurnega dela, delodajalec pa mu ne sme neenakomerno razporediti delovnega časa.
Povežite se z nami...
Koristne povezave v zvezi s člankom:
Pravni dokumenti:
Brezplačni pravni članki in priročniki:
